Ponudba razli\u010dnih pogonskih sklopov je danes na trgu pestra kot \u0161e nikoli. Tako je mogo\u010de izbirati med pogonskimi sklopi z notranjim zgorevanjem (ki jih poganjajo bencin, dizel ali plin), elektri\u010dnimi pogonskimi sklopi in pa vsemi vmesnimi opcijami, poznanimi kot hibridi. Govora je o blagih hibridih, klasi\u010dnih ali polnih hibridih in pa priklju\u010dnih hibridih. Slednji prina\u0161ajo razli\u010dne lastnosti prvih in drugih, zaradi \u010desar bomo tokrat pozornost namenil zgolj elektri\u010dnim motorjem.<\/p>\n
Elektri\u010dni avtomobili – ki so se v prvotni obliki pojavili \u017ee na prelomu iz 19. v 20. stoletje, so svoj pravi razcvet za\u010deli do\u017eivljati po letu 2010 s prihodom prvega velikoserijskega elektri\u010dnega avtomobila, Nissana Leaf (prvi klasi\u010dni hibridi so pri\u0161li \u017ee dobro desetletje pred tem), dodaten zagon pa jim je dala afera dieselgate, ki pokazala, kolik\u0161ni so dejansko lahko izpusti \u0161kodljivih snovi sodobnih dizelskih motorjev. Realni testi so namre\u010d pokazali, da so \u0161tevilke v praksi precej vi\u0161je kot v laboratorjih, kar je vsekakor mlin na veter elektri\u010dnim avtomobilom.<\/p>\n
Elektri\u010dni avtomobili namre\u010d v praksi med delovanjem ne izlo\u010dajo nobenih \u0161kodljivih snovi, ne glede na hitrost in dinamiko vo\u017enje. In prav vo\u017enja je naslednja lastnost, ki utegne prepri\u010dati marsikaterega potencialnega kupca. Zaradi narave elektromotorjev je namre\u010d \u017ee na za\u010detku na voljo prakti\u010dno ves navor, ki ga avtomobil ponuja, kar na eni strani pomeni izredno hitre pospe\u0161ke, na drugi pa tudi izni\u010di potrebo po menjalniku, kar zmanj\u0161a kompleksnost pogonskega sklopa.<\/p>\n
Druga je postavitev elementov pogona pri ve\u010dini elektri\u010dnih vozil. Najte\u017eji element, baterijski sklop, ki lahko doprinese k ve\u010d 100 kilogramom te\u017ee, je namre\u010d name\u0161\u010den v podvozje vozila, med obe osi, kar avtomobilu zagotavlja idealno razporeditev te\u017ee, nizko te\u017ei\u0161\u010de, s tem pa tudi bolj\u0161o lego na cesti in ve\u010djo stabilnost vozila,navkljub vi\u0161ji masi. Zgradba vozil je ob tem precej bolj modularna, kar proizvajalcem omogo\u010da, da v vozilo namestijo enega ali ve\u010d motorjev, spredaj ali zadaj in tako ponujajo tudi ve\u010d mo\u017enosti pogona.<\/p>\n
Manj gibljivih delov motorja sicer pomeni tudi ni\u017eje stro\u0161ke na podro\u010dju servisev, saj odpadejo stro\u0161ki menjave olja in filtrov (zraka, olja ali goriva), zaradi \u010desar so stro\u0161ki rednega vzdr\u017eevanja precej ni\u017eji, po nekaterih \u0161tudijah tudi do 40 odstotkov. Utegne pa na drugi strani priti do ve\u010djih stro\u0161kov na podro\u010dju pnevmatik, saj ve\u010dja koli\u010dina navora (ki je na voljo skoraj takoj) vodi k ve\u010dji obremenitvi pnevmatik in posledi\u010dno hitrej\u0161i obrabi le teh ter kraj\u0161i \u017eivljenjski dobi.<\/p>\n
\u0160e precej ve\u010dji stro\u0161ek utegne na drugi strani prinesti menjava baterijskega sklopa. Ve\u010dina elektri\u010dnih avtomobilov, ki so danes prisotni na cesti je \u0161e vedno opremljenih s prvotnimi baterijami, le redki pa so primeri, ko je (\u017ee) pri\u0161lo do izdatnega upada njihovih zmogljivosti. Elektri\u010dni baterijski sklop naj bi namre\u010d v vsakem avtomobilu vzdr\u017eal vsaj osem let, \u017eivljenjska doba pa je odvisna tudi o na\u010dina vo\u017enje in polnjenja. Najbolj negativno na baterijski sklop vpliva izpraznitev baterije do konca, stalno polnjenje preko 100-odstotne zmogljivosti in pa stalno polnjenje na hitrih polnilnicah. Stro\u0161ek menjave ob tem zna zna\u0161ati (na uradnem servisu) vsaj nekaj tiso\u010d, ali celo nekaj deset tiso\u010d evrov (odvisno od znamke), zaradi \u010desar bi ta stro\u0161ek lahko v prihodnje hitro presegel tr\u017eno vrednost avtomobila.<\/p>\n
Polnjenje elektri\u010dnega avtomobila je naslednja negativna lastnost, ki je \u0161e bolj izrazita ob \u0161e vedno relativno kratkemu dosegu elektri\u010dnih vozil. Ta namre\u010d v povpre\u010dju pri ve\u010dini avtomobilov zna\u0161a okrog 300 kilometrov me\u0161anega cikla (\u0161tevilke mo\u010dno nihajo od avtomobila do avtomobila in glede na na\u010din vo\u017enje), kar je dovolj za vsakodnevne potrebe, zagotovo pa premalo za dalj\u0161e poti, kjer bodo potrebni postanki za polnjenje. V primeru opcije hitrega polnjenja (\u010de ga omogo\u010data tako avtomobil kot polnilno mesto), bo ta postanek trajal vsaj okrog pol ure, \u010de boste \u017eeleli baterijo napolniti z 10 na okrog 80 odstotkov. V primeru, da hitro polnjenje ne bo na voljo, bo ta \u010das lahko \u0161e precej dalj\u0161i.<\/p>\n
Hitro polnjenje sicer za seboj prinese tudi vi\u0161jo ceno polnjenja, zaradi \u010desar lahko v tem primeru cena vo\u017enje za 100 kilometrov zlahka prese\u017ee 10 evrov ali 15 evrov. To pa je precej vi\u0161ji znesek, kot ga boste od\u0161teli za 100 kilometrov vo\u017enje po avtocesti z ve\u010dino avtomobilov s termi\u010dnimi motorji. Tudi sicer je s stro\u0161kovnega in prakti\u010dnega vidika (v izogib visokim stro\u0161kov vo\u017enje ter \u010dakalnim dobam na javnih polnilnicah) priporo\u010dljivo na doma\u010dem ali slu\u017ebenem naslovu urediti lastno mo\u017enost polnjenja baterijskega sklopa. Seveda pa je to za \u0161tevilne prebivalce blokovskih naselij pri nas precej nemogo\u010da naloga.<\/p>\n
Seveda je tu \u0161e precej drugih pozitivnih in negativnih lastnosti elektri\u010dnih avtomobilov (ki med drugim vseeno niso povsem okolju prijazni, \u0161e posebej v dr\u017eavah, kjer elektriko proizvajajo s pomo\u010djo termoelektrarn, s \u010dimer se \u0161koda na okolje ob tisti ki nastaja zaradi kopanja redkih surovin, potrebnih za izdelavo baterij le stopnjuje), vseeno pa so te, navedene zgoraj med najbolj klju\u010dnimi, ko pride do odlo\u010ditve o tem, kak\u0161en avtomobil kupiti v prihodnje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ponudba razli\u010dnih pogonskih sklopov je danes na trgu pestra kot \u0161e nikoli. Tako je mogo\u010de izbirati med pogonskimi sklopi z notranjim zgorevanjem (ki jih poganjajo bencin, dizel ali plin), elektri\u010dnimi pogonskimi sklopi in pa vsemi vmesnimi opcijami, poznanimi kot hibridi. Govora je o blagih hibridih, klasi\u010dnih ali polnih hibridih in pa priklju\u010dnih hibridih. Slednji prina\u0161ajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":496,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[17],"tags":[],"class_list":["post-492","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nasveti"],"yoast_head":"\n