Zafira zadnje generacije je eden tistih avtomobilov, ki me nekoliko spominja na pametni telefon. Vse od prihoda na trg je namreč deležna številnih posodobitev na različnih področjih – enkrat večjih, drugič manjših. Zadnja posodobitev je zajela več sprememb, ki pa so jih inženirji očitno pripravili ob poslušanju želja kupcev. Pri tem predvsem ciljam na tisto, kar se skriva pod motornim pokrovom. Oplovi oziroma koncernski inženirji so namreč naredili nekaj, kar v industirji zadnja leta spremljamo le redko: upsizing.
S slabimi petimi metri dolžine je Zafira še vedno relativno kompakten avtomobil, ki se dobro znajde tudi v mestu.
Po tem, ko je kazalo, da bo Stellantis v svojih manjših (družinskih) kombijih pustil le še električni pogon in pa (premajhen) 1,5-litrski dizelski agregat, so pred časom po upokojitvi dvolitrskega agregata v ponudbo uvrstili 2,2-litrski pogonski sklop, poznan že iz večjih gospodarskih vozil. Motorna moč je malenkost narasla (iz 130 na 132 kilovatov oziroma iz 177 na 180 “konjev”), navor je ostal enak, 400 Njutonmetrov.
Z novim motorjem ima Zafira enako moči in navora – a precej prej
Kljub temu pa je razlika v vožnji očitna. Večji pogonski sklop namreč najvišjo motorno moč doseže nekoliko prej, pri 3.500 motornih vrtljajih, medtem, ko je maksimalen navor na voljo že pri 1.500 vrtljajih. Za primerjavo, omenjeni dvolitrski agregat je največjo moč ponujal pri 3.750 motornih vrtljajih, največji navor pa pri 2.000 vrtljajih na minuto.
Zadnje vrata ponujajo uporabno posebnost: steklo, ki se lahko odpre neodvisno od zadnjih vrat.
V praksi se te razlike kažejo v precej bolj prijetni in hkrati odzivni vožnji. Motor se namreč odzove pri blagem dotiku stopalke za plin, kar posledično pomeni, da tudi menjalnik nima veliko dela s pretikanjem med prestavami. Pogonski sklop je namreč na voljo zgolj z osemstopenjsko avtomatiko, ročnega menjalnika ni na voljo.
Posledica prožnega motorja (s katerim boste na avtocesti hitro zašli v območje previsokih hitrosti) je tudi ugodna poraba goriva. Merjeno skozi celoten test je namreč znašala le 7,4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Rezultat, ki predstavlja prijetno presenečenje za skoraj pet metrov dolg avtomobil z osmimi sedeži.
Prevladuje elegantna črna
Zafira s paketom Elegance je vozilo, ki že na prvi pogled izraža eleganco in željo po kosanju z nekoliko bolj uglednimi (nemškimi) konkurenti. Mat črne plastike je le za vzorec, veliko več je črne lakirane plastike, tudi na zaprti zgornji maski motorja. Ja, tudi Zafira je dobila prepoznaven Oplov obraz po imenu Vizor. Črnih površin je pravzaprav precej veliko, saj so izdatno zatemnjena tudi bočna stekla, črna so stranska ogledala in notranjost LED žarometov. No, črna bi bila lahko tudi platišča, a so se oblikovalci odločili za takoimenovan diamond cut videz na robovih.
LED žarometi so “le” klasični, brez matrike, še vedno pa svetijo povsem zadovoljivo. Hkrati omogočajo tudi samodejni preklop med dolgim in kratkim snopom.
Črna barva prevladuje tudi v kabini, ki je bila v primeru testnega vozila odeta v usnje. Ob tem velja omeniti, da je bil voznikov delovni prostor po prenovi deležen največjih sprememb. Analognih merilnikov ni več, namesto tega je instrumentna plošča povsem digitalizirana, a z možnostjo izbora prikazanih podatkov. Na zaslonu je tako mogoč tudi prikaz navigacijske naprave, tovarniške, ali tiste, ki jo posreduje sistem Android Auto.
Nova armaturna plošča prinaša tudi nov predal za zaslonom infozabavnega sistema, ta pa je sedaj prostostoječ in posledično postavljen nekoliko višje kot doslej, hkrati pa tudi precej večji – a ne prevelik. Palec navzgor dvigujem dejstvu, da so inženirji ohranili klasičen vmesnik dvopodročne klimatske naprave z ločenim zaslonom ter fizičnimi stikali. Armaturna plošča oziroma celoten kokpit imata pravzaprav le eno večjo kritiko – trdo plastiko. Ta se pojavlja tako rekoč povsod, mehke plastike ne boste našli nikjer. Prefinjenosti tukaj vseeno nekaj manjka.
Zafira kot družinski ali poslovni sopotnik
Sprednja sedeža sta na drugi strani opremljena z vsemi dodatki, od električnega pomika, do ogrevanja, (zelo blage) masažne funkcije in ločenih sredinskih naslonov za roke. Ob tem sicer sumim, da je mehka pena v njuni notranjosti premehka. Sam sem namreč med vožnjo na naslon pogosto naslonil zgolj s komolcem in po daljši vožnji je naslon potreboval kar nekaj časa, da je dobil nazaj svojo obliko.
Voznikov delovni prostor: temen, umirjen a pregledno urejen. Trda plastika je skoraj edina pomanjkljivost.
Druga sedežna vrsta prinaša kar nekaj udobja, kljub temu, da gre za relativno kratko vozilo. Tudi ko je druga sedežna vrsta pomaknjena povsem naprej (kar omogoča normalno sedenje tudi v tretji, ne glede na položaj sedežev), je prostora za odrasle potnike dovolj. Nasloni sedežev so ločeno nastavljivi in ponujajo dovolj udobja tudi na dolgih poteh. Ob tem velja omeniti, da je testno vozilo nad drugo vrsto ponujalo celo dvodelno panoramsko streho. Slednjo je mogoče zapreti s senčnikoma, z ročnima senčiloma pa je mogoče zatemniti tudi stekla na vratih. Slednja se sicer nahajajo na obeh straneh in so električno pomična.
- Razmišljate o nakupu vozila in potrebujete pomoč? Kontaktirajte nas in z veseljem vam priskočimo na pomoč!
Tretja sedežna vrsta ponuja povsem enake sedeže kot druga, kar pomeni en povsem ločen sedeč in klop z dvojnim sedalom ter ločenima naslonoma. Pomankljivost je v tretji vrsti le odsotnost prezračevalnih rež klimatske naprave.
Cena sprejemljiva glede na vsebino
Glavni pomislek, ki sem ga imel ob prevzemu vozila na test je bila jasno prostornina prtljažnika. Posledično sem bil kar nekoliko presenečen, saj ob povsem naprej pomaknjeni tretji vrsti sprejme povsem solidne 603 litre prtljage. Ni presežek, nikakor pa ni malo. Merjeno do stropa se prostornina poveča na tisoč litrov. Ob tem je pomik tretje sedežne vrste zaradi vzvodov na zadnji strani mogoč tudi iz prtljažnega prostora. Uporabno, ni kaj. Če pa se znebite tretje sedežne vrste, pa se hitro začnete spogledovati z dvema kubičnima metroma uporabnega prostora.
Kakšen element udobja, kot so sredinski nasloni za roko ne bi bili odveč, vsekakor pa je tole svetlobna leta od dostavnega vozila.
Takšna Zafira je tako, kot ugotavljam avtomobil, s katerim lahko naenkrat zelo udobno prepeljete do sedem poslovnih partnerjev,poleg voznika jasno. Na drugi strani je lahko tudi odličen družinski sopotnik, ki ne bo preveč obremenil družinskega proračuna. V oziru bogato dodatno opremo boste zanj namreč odšteli zelo sprejemljivih 46.900 evrov. Približno toliko kot za marsikaterega tako velikega a bistveno manj uporabnega križanca. Zafira ima namreč zares veliko za pokazati.
Prtljažnik ob povsem naprej pomaknjeni tretji sedežni vrsti dejansko postane družinsko uporaben, pogrešal pa sem kakšen kavelj, recimo za nakupovalne vreče, ali pa kakšen manjši predal v bokih.
| Tehnični podatki | Opel Zafira M Elegance 2.2 Diesel Start/Stop |
|---|---|
| Motor | 2,2-litrski štirivaljni turbodizelski motor |
| Prostornina motorja | 2.184 cm³ |
| Največja moč | 132 kW (180 KM) |
| Največji navor | 400 Nm |
| Menjalnik | 8-stopenjski samodejni |
| Pogon | Sprednji |
| Sistem Start/Stop | Da |
| Dolžina | 4.981 mm |
| Širina brez ogledal | 1.920 mm |
| Višina | 1.890 mm |
| Medosna razdalja | 3.275 mm |
| Največja hitrost | 185 km/h |
| Pospešek 0–100 km/h | 10,6 s |
| Kombinirana poraba goriva WLTP | 7,1 l/100 km |
| Emisije CO₂ WLTP | 186 g/km |
| Število sedežev | 8 |
| Cena osnovnega vozila Elegance | 45.200 € |
| Cena testnega vozila z dodatno opremo | 46.900 € |