Današnji avtomobilski trg se pogosto zdi zelo enoličen, novi avtomobili pa zelo podobni. A ko podrobno pogledate ponudbo, se v njej vseeno najdejo avtomobili, ki uspejo ohraniti nekaj svojega karakterja. To včasih pomeni, da so celo nekoliko manj bleščeči, manj opazni. V resnici pa s tem ni prav nič narobe. Še več, včasih znajo presenetiti z drugimi atributi, ki bodo realno gledano v vsakodnevni uporabi šteli še nekoliko bolj.

Med nevpadljivimi avtomobili, ki jih tako na cesti zagotovo ne boste opazili, je skoraj zagotovo Opel Grandland. Še posebej, če govorimo o takšnem, kot je testni primerek, odetem v sivo barvo. Oblikovalci v Russelsheimu namreč že dlje časa ustvarjajo precej preproste, funkcionalne oblike. Karoserija skoraj nima nobenih oblikovalskih podpisov, izjema je le grba na pokrovu motorja. Šli so celo v takšne skrajnosti, da so iz končne podobe izpustili spodnje letvice okenskih okvirjev.

Lahko bi zapisal, da gre za primer nemške učinkovitosti, kjer nobena stvar ni sama sebi namen. Tako je tudi nemogoče prepoznati sorodnost avtomobila s Peugeotoma 3008 in 5008, s katerima si deli platformo in pogonske sklope. No o tem nekoliko kasneje, pa tudi o samem karakterju avtomobila, ki je vseeno nekoliko drugačen. Naj se vrnem k zunanjosti, kjer Opel Grandland trendom na trgu sledi vsaj z dvema podrobnostma – moderno LED svetlobno diodo, ki povezuje zadnje luči in pa LED matrične žaromete. To seveda ni nobeno presenečenje, saj je Opel pionir na tem področju, v praksi pa se obnesejo odlično, predvsem s hitrostjo zaznavanja drugih udeležencev v prometu.

Tehnično enak kot francoska brata, a v praksi tega ne pokaže

V kabini je prvi vtis ki ga pusti avtomobil zelo pozitiven. Kokpit je urejen, relativno pregleden, materiali, ki so jih uporabili pa so na visokem nivoju. Zgornji del vrat in armaturne plošče so namreč izdatno oblazinjeni s kakovostnimi materiali, ki se po mojem mnenju vsaj lep čas ne bodo deformirali. V tem pogledu je Opel Grandland za razred boljši od omenjenih francoskih bratov. Res pa je, da se je pod zgornjim delom armaturne plošče v testnem vozilu pojavil čriček, neprijeten zvok. Upam, da je šlo za izjemo in ne pravilo, ki bo veljalo pri preostalih avtih.

Poleg materialov v kabini gre pohvaliti tudi germansko urejenost kabine. Zaslona sta namreč dva, postavljena drug ob drugega in obrnjena proti vozniku. Manjši ima diagonalo 10 palcev, večji 16, oba pa sta postavljena vodoravno. Ob tem se sprva pri manjšem pojavlja strah glede slabe preglednosti. Vendar pa ima ob pomoči projicirnega zaslona voznik pred seboj vselej vse podatke, ki jih potrebuje. Ob tem hvalim možnost projiciranja zemljevida navigacijske naprave na vetrobransko steklo tudi med uporabo aplikacije Google Maps.

Večji zaslon zaradi svoje postavitve potrebuje nekaj prilagajanja. Razdeljen je namreč na več sklopov in tako je recimo mogoče na dveh tretjinah zaslona upravljati s sistemom Android Auto, na najbolj desnem delu zaslona pa s katero izmed bližnjic. Med njimi je tudi vmesnik za upravljanje delovanja hibridnega pogonskega sklopa. Ta potrebuje nekaj privajanja, še posebej ko pride do uporabe funkcije za upravljanje uporabe baterijskega sklopa.

Stikal na srečo ne manjka

Zaslon je, kakopak, občutljiv na dotik, pri čemer pa so pri Oplu, kot smo že vajeni, vseeno pustili nekaj fizičnih stikal. Še posebej uporabno zasnovani sta stikali za nastavitev temperature v kabini, ki zahtevata pomik navzgor ali navzdol. No, nekoliko manj všečna so nekatera povezana stikala na levi in desni strani pod centralnim zaslonom, pa tudi obvolanska stikala. Ta namreč združujejo več funkcij pod eno veliko tipko in tako kot pri vsej preostali konkurenci se tudi Oplu ta rešitev ni posrečila.

Medtem ko so vratne obloge in armaturna plošča odeti v imitacijo usnja, pa so sedeži kljub opremi GS vseeno oblečeni v tekstilne prevleke. Hkrati sem tudi zaman iskal električni pomik sedežev, tudi ta funkcija je na voljo le proti doplačilu. Vseeno pa si sedeži zaslužijo pohvale. So dovolj čvrsti, naslon sedežev je visok, bočne opore je v izobilju. Naslon za glavo je nastavljiv v štirih smereh, zaradi česar je podpora telesa optimalna v vsakem trenutku. Za to nenazadnje skrbi tudi sedalni del z možnostjo podaljšana. Kljub temu, da spadam med višje posameznike, je sedalni del po zaslugi podaljška nudil podporo vse do zadnje strani obeh kolen oziroma meč.

Sedeži udobni, manjka nekaj prilagodljivosti

Zadnja klop ponuja dovolj prostora za tri odrasle potnike, udobno se bosta vozila dva. A če udobja in prostora ne manjka, pa sem vseeno pogrešal nekaj prilagodljivosti. Sedalni del zadnje klopi je namreč fiksen, nastavljiv pa ni niti hrbtni del. Naslonjalo je ob tem deljivo v razmerju 60/40, naslon srednjega sedeža pa hkrati lahko služi kot naslon za roko.

Glede na to, da je druga sedežna vrsta brez možnosti prilagoditev, je volumen prtljažnika enoten in znaša 550 litrov. Številka ni ekstremna, kar nekaj predstavnikov tega segmenta, pa tudi karavanov z isto (ali nižjo) ceno namreč ponujajo namreč večji volumen, tudi preko 600 litrov. Realno pa gre še vedno za prostornino, ki bo povprečni družini /brez otroških vozičkov) zadoščala. Pri tem je zanimivo, da priključno-hibridni pogonski sklop ne vpliva na prostornino prtljažnika, zaradi česar je volumen enak kot pri klasično gnani izvedbi.

(Verjetno) najboljši pogonski sklop

Kot že omenjeno se pod motornim pokrovom (in kabino) Grandlanda skriva priključno-hibridni pogonski sklop. Ta združuje 1,6-litrski bencinski motor z močjo 150 konjev oziroma 110 kilovatov in pa elektromotor z močjo 92 kilovatov. A vozniku ne bosta na voljo 202 kilovata moči, kot bi namignil seštevek, temveč “le” 143 kilovatov ali 195 konjev. Navora bo 350 Njutonmetrov, elektromotor pa bo poganjal baterijski sklop z zmogljivostjo 15,2 kilovatne ure.

Zmogljivosti avtomobila so solidne. Pogonski sklop je odziven (nenazadnje avtomobil do stotice pospeši v manj kot osmih sekundah), kljub temu da sedemstopenjski elektrificirani samodejni menjalnik morda ni najhitrejši. Na drugi strani se utegne odkupiti s precej nežnim pretikanjem med prestavami, kar dodatno pripomore k udobni vožnji. No, podvozje je sicer pričakovano nekoliko bolj čvrsto, česar smo pri Oplih že običajno vajeni, zaradi česar je avtomobil precej prijetno voziti tudi na kakšnih bolj zavitih cestah. Nenazadnje kombinacija in elektrike pripomoreta k temu, da dobrih 1.900 kilogramov težak avtomobil iz mesta pospeši povsem spodobno.

Umirjena vožnja nagradi z ugodno porabo

Pomemben podatek pri Grandlandu je poraba. Ob občasnem polnjenju z elektriko se bo poraba gibala med petimi in šestimi litri pri bolj dinamičnih voznikih, pri pogostejših polnjenjih pa seveda manj. Nekoliko pa za trendi na trgu zaostaja električni doseg. Baterija bo namreč med vožnjo po mestu ali primestju omogočala do 80 kilometrov avtonomije, na avtocesti oziroma pri hitrostih na 100-110 kilometrov na uro (najvišja hitrost na elektriko znaša 130 kilometrov na uro) pa bo doseg hitro začel padati. Več kot 50 kilometrov avtonomije zato ne gre pričakovati. A pametna uporaba obeh pogonskih sklopov vseeno utegne dvigniti doseg z enim polnjenjem do 1.100 kilometrov, kar pa je brez dvoma zelo spodoben dosežek.

Morda se bo slišalo ironično, a Opel Grandland k sreči ne sledi vsem trendom na področju asistenčnih sistemov. V njem boste namreč zaman iskali infrardečo kamero, obvezen dodatek novih vozil, namenjeno spremljanju utrujenosti voznika. Le te namreč večinoma ne delujejo, še posebej v primeru uporabe sončnih očal z efektom zrcal. Kamere namreč v tem primeru ne zaznajo pogleda voznika, zaradi česar de facto opozarjajo na utrujenost. No, pri Grandlandu se s tem nisem ukvarjal.

Opel Grandland: cenovno sprejemljiv ob upoštevanem popustu

No, manjši zaostanek se kaže tudi na drugih področjih. Radarski tempomat denimo zgolj prepozna omejitve hitrosti (in še to ne najbolj natančno), ni pa sposoben samodejne prilagoditve hitrosti. Sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu medtem ohranja vozilo znotraj pasu, ni pa ga sposoben ohranjati v isti liniji. No, vsaj zame to niso lastnosti, ki bi odločilno vplivale na odločitev o nakupu.

Opel Grandland je tako prijeten, nezahteven in družinsko naravnan avtomobil. Po godu bo voznikom, ki ne želijo izgubljati časa z najbolj naprednimi avtomobilskimi sistemi, pač pa želijo avtomobil, kjer bo takoj vse na svojem mestu. Avtomobil, kjer se bodo hitro počutili kot doma. In cena? Testni primerek predstavlja bolj ali manj vrh ponudbe, kar se na ceni vsekakor pozna. 47.290 evrov, ni malo, nekoliko bolj prijazna pa je akcijska cena, pogojena tudi s financiranjem, ki znaša 42.190 evrov.

Tehnični podatki Opel Grandland PHEV GS
Motor 1,6-litrski štirivaljni turbobencinski motor + elektromotor
Prostornina motorja 1.598 cm³
Največja sistemska moč 143 kW (195 KM)
Menjalnik 7-stopenjski samodejni z dvojno sklopko (e-DCT)
Pogon sprednji
Vrsta pogona priključni hibrid (PHEV)
Pogonska baterija litij-ionska, 17,9 kWh uporabne kapacitete
Električni doseg WLTP do 87 km
Električni doseg na testu  od 50 do 80 kilometrov
Dolžina 4.650 mm
Širina brez ogledal 1.905 mm
Višina 1.665 mm
Medosna razdalja 2.784 mm
Največja hitrost 202 km/h
Pospešek 0–100 km/h 7,8 s
Kombinirana tehtana poraba goriva WLTP 2,6 l/100 km
Poraba goriva na testu ob izpraznjeni pogonski bateriji približno 7,2 l/100 km
Emisije CO₂ WLTP 59 g/km
Prostornina posode za gorivo 55 l
Prostornina prtljažnika 550–1.645 l
Število sedežev 5
Pnevmatike 225/55-R19
Redna cena vozila 47.290 €
Akcijska cena testnega vozila 42.190 €